Čeprav park Tabor predstavlja zeleno središče četrti, je bil dolga leta zapuščen in slabo vzdrževan, ljudje pa se v njem zaradi neurejenosti in slabe osvetlitve ponoči niso želeli zadrževati. Strategija revitalizacije parka je temeljila na raziskavah, opravljenih v soseski, in je obsegala tri ravni: manjše prostorske izboljšave, spremembo potnega režima in ustvarjanje priložnosti za druženje lokalnih prebivalcev in obiskovalcev parka. Poleg koordinacije posameznikov in organizacij, ki so v parku prostovoljno prirejali dogodke, snovanja urbane opreme in načrtovanja prometnega režima, smo v parku organizirali tudi delovne in čistilne akcije.

Dogodek kot sredstvo revitalizacije

Od l. 2010 pa do 2014 so se aktivnosti v parku Tabor začele maja z veliko otvoritvijo in potekale vse do septembra. Vsako poletje so imeli prebivalci in obiskovalci četrti možnost, da sodelujejo v odprtih in brezplačnih kulturnih, športnih in izobraževalnih dogodkih. Sobotni sejmi, garažne razprodaje so kmalu postali najbolj priljubljeni dogodki v parku. V parku so potekale izmenjave semen rastlin in zelenjave, izmenjave igrač ter različne izobraževalne delavnice.

Park je v času projekta postal živahno srce Tabora in prostor, kjer so se srečevale različne generacije ljudi. V času trajanja projekta se je spremenilo tudi dojemanje parka kot urejenega in prijetnega prostora. Mladim, ki so sodelovali z lastnimi dejavnostmi, je služil kot odskočna deska za različne podjetniške in aktivistične dejavnosti. Dogodki so omogočili mreženje in povezovanje prebivalcev, park pa postavili na mentalni zemljevid mesta. Projekt je na nivoju Ljubljane pokazal, da urbana revitalizacija ni nujno le fizična. V Sloveniji projekt predstavlja pozitiven primer združevanja lokalnih iniciativ in trajnostnih razvojnih strategij, ki je spodbudila številne podobne pobude po vsej državi.