Zunanje površine klinik, Ljubljana
V zadnjem letu smo se na Prostorožu posvetili raziskovanju zunanjih površin na območju klinik UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta. Čeprav so zdravstveni delavci, pacienti in njihovi svojci glavni uporabniki zunanjega prostora klinik, redko dobijo možnost, da se vključijo v razpravo o prostoru. Posvetili smo se raziskovanju njihove perspektive. Kakšna je trenutna izkušnja prostora za paciente in zdravstvene delavce? Kaj mora omogočati prostor okrog klinik? Kakšne potrebe imajo uporabniki, ko so zunaj? Naše raziskovanje uporabniške izkušnje je potekalo od januarja do novembra 2022 in je obsegalo opazovanje vedenja 583 uporabnikov s pomočjo metode Good public space analysis, 373 izpolnjenih spletnih anket, 5 delavnic s 43 udeleženci, 7 intervjujev, postavitev 16 testnih klopi (ki na podlagi glasov v anketi ostajajo na lokacijah) in 113 pobud, ki smo jih zbrali na načrtovalski stojnici.
Premalo klopi, stojal za kolesa, zelenja in dreves
Rezultati kažejo, da se uporabniki, vključeni v raziskavo, dobro zavedajo zunanjih površin in znajo pogosto zelo natančno opredeliti, kaj pogrešajo. Zaposleni so največkrat izpostavili pomanjkanje stojal za kolesa in kolesarnic ter premalo urejenih prostorov za druženje. Pacienti so najpogosteje izpostavili, da ni prostorov, kjer bi lahko počakali na pregled, prevoz ali na svojce. Opozarjajo na ovire na pločnikih in na dejstvo, da so klinike slabo označene. Tako zaposleni kot pacienti so pogosto izpostavili, da je na območju klinik premalo klopi in premalo zelenja. Zaposleni prepoznavajo potencial tudi v ureditvi atrijev in ozelenitvi streh. Pacienti, ki so ob obisku klinik pogosto soočeni z resnimi novicami in težkimi odločitvami, pa pogrešajo tudi prostore za sprostitev in umik v zasebnost.
Izsledke raziskovanja uporabniške izkušnje smo aplicirali na štiri tipične javne prostore: trg, ulico, promenado in rečni breg. Pripravili smo idejne predloge za prenovo trga pri Urgenci in lekarni, nabrežja Ljubljanice pri Onkološkem inštitutu, promenade do glavne stavbe UKC in dela Zaloške ceste.
Nabrežje Ljubljanice, prijazno do onkoloških bolnikov
Prostor okrog klinik UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta je bil predolgo podrejen potrebam avtomobilov. Naše analize kažejo, da številni onkološki pacienti vsaj del poti do klinike opravijo peš.
Kljub temu je Šuštarjevo nabrežje, kjer se trenutno nahaja vhod v inštitut, izrazito slabo urejeno za pešce. Brez pločnika na strani klinike in s številnimi ovirami, med katerimi so tudi napačno parkirani avtomobili, je pot za ranljive paciente izjemno težka. Primanjkuje tudi klopi in prostora za čakanje na prevoz po pregledu. Nabrežje je zaradi južne strani izpostavljeno močnemu soncu, zaradi pomanjkanja sence pa se čakajoči pacienti vročini ne morejo umakniti. Predlagamo, da se tudi na Šuštarjevem nabrežju nadaljuje ureditev, s katero je Mestna občina Ljubljana začela na Petkovškovem nabrežju, in ki vključuje zasaditev drevoreda, umiritev prometa in urejanje nabrežja za večji stik z Ljubljanico. Na strani reke predlagamo široko in udobno površino za pešce ter široke prehode v istem nivoju, ki so označeni tudi v tlaku. Dovoz pacientov v Onkološki inštitut bi tudi z novo ureditvijo potekal neovirano. Prometni režim na Šuštarjevem nabrežju je bil spremenjen l. 2021. Danes je jasno, da so se razmere z novim režimom bistveno poslabšale: 56 novih parkirišč ni bistveno izboljšalo problematike parkiranja, razmere za pešce in kolesarje pa so se drastično poslabšale.
Pri Urgenci in lekarni lahko nastane trg
Ploščad, ki oblikuje vhod v urgenco in 24 ur odprto Lekarno Ljubljana med Njegoševo in Bohoričevo, je že danes ena od najbolj frekventnih lokacij na območju. Tukaj se srečujejo zdravstveni delavci, pacienti in svojci ter lokalni prebivalci. Prostor je že danes dobro dostopen in brez avtomobilskega prometa, kar je izredno pozitivno. Po drugi strani na ploščadi primanjkuje sedišč, poleti je prostor izredno vroč in brez sence. Deluje neurejen zaradi številnih cigaretnih ogorkov po tleh, zaparkiranih koles in napačno postavljenih oglasnih tabel. Pacienti so opozorili tudi, da je vhod v Urgenco slabo označen.
Predlagamo ureditev prostora v trg z drevesi v dvignjenih koritih, nadstrešnico nad vhodom v Urgenco, dodatnimi klopmi, pitnikom in zelenjem, kjer je le mogoče - v tem primeru na strehah objektov in v obliki zelenih sten. Glede na to, da se dovoz garažne hiše že zdaj uporablja kot neformalna kolesarnica in glavni peš dostop z Bohoričeve, bi bilo smiselno dostop tudi urediti, da bi bil varen za pešce, parkiranje koles pa urejeno.
Prehod čez Zaloško kot nadaljevanje promenade in senčna točka za orientacijo
Območje klinik je primarno urejeno po meri avtomobilov, kar se jasno kaže tudi v okolici najbolj obremenjenega prehoda za pešce na Zaloški cesti. Izvozi, kratki intervali za pešce, korita, ozek prehod za pešce in vozila, parkirana izven parkirišč povečujejo nelagodje pešcev, ki so odrinjeni na rob prostora. Pešci, ki so v naglici, prehod pogosto prečkajo ob rdeči luči in izven prehoda za pešce. Manjši trg z velikimi drevesi na južnem delu ceste je edina osenčena površina, a je večinoma zaparkiran z vozili, do letos pa je bil tudi brez klopi. Prostor je glavna vstopna točka za vse klinike na južnem in vzhodnem delu mediciniskega območja. Pacienti, ki so do klinike prišli z avtobusom ali parkirali v bližnji garažni hiši, tukaj iščejo svojo kliniko, a se zaradi ograj, vozil in pomanjkanja označevalnih tabel težko znajdejo. Da bi izboljšali prehodnost in preglednost prostora, predlagamo razširitev prehoda za pešce, odstranitev nepotrebnih ograj in napačno parkiranih vozil, ureditev drop-off točk, dodatne klopi, postavitev info table ter dodatno ozelenitev z drevesi in parterno zasaditvijo.
Promenada UKC brez ovir za gibalno ovirane in slabovidne
Promenada do glavne stavbe UKC je eden od najbolj prepoznavnih prostorov in glavna orientacijska točka na območju. Na delavnicah in sprehodih so zdravstveni delavci in predstavniki pacientov opozorili na nekaj pomanjkljivosti prostora: pot od Zaloške do vhoda v UKC je za starejše ali bolne dolga, saj lahko avtomobili in kavalir Klinko ustavijo le na Zaloški cesti. Zaradi stopnic, ki se pojavljajo v parih, in strmih klančin je promenada težko dostopna, za osebe na invalidskem vozičku pa celo nedostopna, saj so klančine prestrme. Poleg tega je promenada poleti brez sence, uporabniki pa pogrešajo tudi dodaten prostor za sedenje. Brez večjih posegov v dediščino arhitekta Stanka Kristla bi bilo možno promenado urediti v en nivo. Če bi bila ploščad urejena brez strmih klančin, bi lahko do vhoda v UKC paciente zapeljal tudi kavalir Klinko. Prostora je dovolj tudi za dodatne klopi v senci.
Pacienti in zaposleni boljši prostor potrebujejo že danes
Ni nujno, da je urejanje zunanjega prostora prepuščeno naključju in čakanju na velike spremembe. Že majhen trg, dodatna klop, svetel paviljon, urejena zelenica in drevo lahko pomembno izboljšajo izkušnjo prostora in uporabnikom pomenijo veliko. Izsledke raziskovanja uporabniške izkušnje smo aplicirali na štiri tipične javne prostore: trg, ulico, promenado in rečni breg. Predstavljeni so predlogi prenov trga pri Urgenci in lekarni, nabrežja Ljubljanice pri Onkološkem inštitutu, promenade do glavne stavbe UKC in dela Zaloške ceste. Vse štiri prenove je možno izpeljati z relativno majhnimi investicijami. Podobnih prostorov je na območju klinik UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta še veliko. Sami smo na območju klinik letos že izvedli nekatere kratkoročne ukrepe: postavili smo dodatne klopi in mize, Šlajmerjev park začasno osvetlili s svetlobno instalacijo, februarja pa bomo prenovili še paviljon ob glavni stavbi UKC. Kljub temu so naši ukrepi omejeni na pristop urbane akupunkture. Tak pristop ne more in ne sme nadomestiti celovitega načrtovanja in urejanja prostora, lahko pa hitro izboljša počutje uporabnikov zunanjega prostora.
Boljše urejanje zunanjih površin je nujno zaradi blagodejnega učinka na življenja uporabnikov storitev UKC in zaposlenih, ki so dnevno izpostavljeni izjemnemu stresu. Vse več je dokazov, da slaba zasnova zunanjega okolja škoduje dobremu počutju in ima lahko v nekaterih primerih negativne psihološke in fiziološke učinke na uporabnike. Cilj lastnikov in vzdrževalcev prostora bi zato moralo biti ustvarjanje okolja, ki podpira proces zdravljenja in veča zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu. Ne glede na to, ali UKC obiskujemo kot zaposleni, pacienti ali svojci, imamo pravico do kvalitetnega okolja - za delo, počitek, okrevanje in druženje.
Ljubljana • Podporniki: Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), Mestna občina Ljubljana (Oddelek za varstvo okolja), EU Kreativna Evropa • Metoda Good Public Space Analysis: Humankind (NL) • Sodelujoči: Ema Durakovič Koprivnik • Foto: Amadeja Smrekar • 2022