Teren je začasno zasedal lokacijo mirujočega gradbišča na Masarykovi cesti, namenjen pa je bil eksperimentom vseh vrst: vrtnarskim, športnim, družabnim, majhnim, velikim, resnim in neumnim. Prostor je na pobudo Mestne občine Ljubljana in s koordinacijo urbanističnega studia Prostorož gostil Zavetišče za zavržene rastline, umetnike in oblikovalce, šolske učne ure, študentske delavnice ter prebivalce Ljubljane, ki so si lahko prostor izposodili za piknik. Vsa oprema je bila izdelana iz odpadnih predmetov in materialov, najdenih v zbirnem centru Snage Ljubljana.

Namesto smeti peč za pico, ogrevana klop in tango vaje

Na lokaciji, ki je bila kar poldrugo desetletje zapuščena, se je v treh letih delovanja odvilo več kot 100 manjših dogodkov, delavnic in piknikov. Kljub temu, da se nahaja v središču Ljubljane, na Terenu ni bilo tekoče vode in elektrike, pogoj za uporabo prostora pa je bil tudi minimalna količina proizvedenih odpadkov. Zavržene lončnice so dobile zavetišče v samooskrbnem rastlinjaku, ki se je ogreval na kompost. Industrijski oblikovalec Rok Oblak je na lokaciji zgradil prototip klopi, ki se lahko ogreva na brikete iz biomase, in za obiskovalce Terena postavil kompostni wc. Otroci in učiteljice z Waldorfske osnovne šole so kot del učnega programa na njem zgradili klopi in ognjišče ter uredili urbani vrtiček. Fakulteta za arhitekturo in Pedagoška fakulteta sta na lokaciji organizirali nekatere študentske delavnice in vaje. Za vrtnarske podvige so bili na voljo Izumi za vrtnarje, za kuharske pa ognjišče, DIY piknik žar, peč za čapatije in krušna peč za pice. Pokrita ploščad je gostila sestanke in delavnice, pa tudi tango vaje.