Savsko naselje je eno izmed prvih naselij, zgrajenih v Ljubljani po drugi svetovni vojni. Od izgradnje je soseska nazadovala v družbenem, prostorskem in ekonomskem smislu. Propadanje javnega prostora, izguba občutka skupnosti, višja stopnja kriminala, vse manj storitev, nerešeno lastništvo skupnih javnih prostorov in spremenjena socialna struktura prebivalcev so bili nekateri od problemov, ki smo jih zaznali ob vstopu v sosesko. Angažma glede prostora je bil omejen predvsem na boj za parkirna mesta, kar izhaja iz dejstva, da je bila soseska l. 1961 grajena za 500 avtomobilov, l. 2013 pa jih je na ulicah, pločnikih, travnikih, igriščih in dvoriščih parkiralo več kot 4.000. Čeprav je bila soseska kakovostno načrtovana, je bila potrebna obnove, ki bi javni prostor na novo osmislila in ga prilagodila sodobnim potrebam.

Glede na to, da se je Savsko naselje soočalo z izzivi, ki presegajo urejanje prostora, smo oblikovali program prenove, ki se osredotoča tako na skupnost kot tudi na prostor. Z majhnimi projekti, dogodki in široko zastavljenim sodelovanjem smo dosegli širok krog prebivalcev in skupaj z njimi razpravljali in načrtovali prihodnost soseske. Cilj: okrepiti sosesko na različnih področjih: ekonomskem, socialnem, kulturnem, športnem in prostorskem.

Krepitev skupnosti

Pilotni projekt, ki smo ga začeli na povabilo Mestne občine Ljubljana, je temeljil na vključevanju lokalnih prebivalcev ter povezovanju in krepitvi tistih deležnikov, ki v soseski že delujejo. Skupaj s partnerji smo zagnali različne socialne, kulturne in športne dejavnosti in dogodke, na primer košarkarski turnir, piknike, izmenjavo veščin, brezplačne tečaje, otroške igre na prostem. V enem od praznih lokalov smo odprli pisarno za sosesko, kjer smo sprejemali pobude prebivalcev in ki so jo lahko brezplačno najele druge lokalne organizacije in posamezniki. Za obveščanje o aktivnostih je bil ustanovljen lokalni časopis Savčan, ki ga je prejelo vsako gospodinjstvo v naselju, in ki so ga sprva so-urejali prebivalci. Z zbori stanovalcev smo odprli prostor za javno razpravo in zagnali delovne skupine. Vsak prebivalec se je lahko vključil na področjih, ki ga je zanimal in navduševal. 

Participativna vizija za javni prostor

Dolgoročen participativni proces je rezultiral v eni od prvih bottom-up prostorskih vizij v Ljubljani. V okviru delovne skupine za javni prostor, v kateri so sodelovali zainteresirani prebivalci, študenti dveh arhitekturnih šol in strokovnjaki na področju urejanja prostora, smo izoblikovali Vizijo za javni prostor soseske, predloge in pobude za javni prostor Savskega naselja in izvedli izboljšave v javnem prostoru.

Dom skupnosti - dnevna soba soseske

Številni pogovori, ki smo jih opravili s prebivalci, so se nanašali na skupni prostor soseske. V krajevnih domovih so včasih imela sedež vsa lokalna društva, stanovalci pa so se v njih družili tudi neformalno. Savčani so dalj časa opozarjali na Dom skupnosti, ki je edina skupnostna stavba v naselju, in na prazen prostor v pritličju objekta. V dogovoru z Mestno občino Ljubljana nam je uspelo prostor pridobiti in ga prenoviti z minimalnimi sredstvi. Prostor ima zdaj dvojno funkcijo: deluje kot Knjižnica reči, kjer si prebivalci lahko izposodijo različne predmete za šport, igro, gospodinjstvo ali potovanja. Poleg tega v njem potekajo različne neprofitne dejavnosti, na primer slikarske, šiviljske, mizarske in plesne delavnice, vadbe joge, predavanja in druženja.