Projekt je izpostavil reko Ljubljanico, raziskoval njene potenciale in oživljal bregove ter vzpodbujal življenje ob reki in na njej. V Ljubljani skoraj ni prave fizične povezave javnega prostora z vodo, zato je projekt nakazal potenciale izrabe prostora Ljubljanice in njenih nabrežij ter z začasnimi ureditvami izpostavil nove kakovosti prostora. Šlo je za praktičen poskus reševanja vprašanj o tem, kako primerno napolniti obrežja in rečno gladino ter jih tesneje povezati z mestom in ljudmi.

Projekt je bi sestavljen iz dveh tematsko dopolnjujočih se sklopov: vodne poti in vmesnih postajališč. Reko je izpostavil kot plovno pot, nabrežja pa kot javne prostore. Pot po vodi je bila speljana od Špice do Zmajskega mostu. Na dveh obstoječih pristanih na nabrežju je bil omogočen dostop do vode in brezplačna izposoja kanujev. V enem tednu se je s čolnom po reki »sprehodilo« 1000 ljudi. Za zaključek smo organizirali okroglo mizo, na kateri so se sodelujoči pogovarjali predvsem o možnostih za večji izkoristek reke Ljubljanice v območju mestnega jedra in ureditvijo njenih bregov izven ožjega centra.