Na stičišču Dunajske ceste in Topniške ulice leži ena najstarejših gradbenih jam v Ljubljani, v kateri deluje Krater. Krater je skupnost oblikovalcev, biologov in umetnikov, ki so z lastnikom objekta sklenili dogovor o brezplačnem upravljanju 4000 m² jame za čas treh let, oz. do začetka gradnje nove sodne palače. Doslej zaprto območje je prvič po šestindvajsetih letih postalo dostopno javnosti.

Za Krater smo načrtovali arhitekturno in krajinsko ureditev območja. Prostor smo delno krajinsko sanirali ter mu s pomočjo premičnih enot namenili novo rabo. Uporabljeni elementi v prostoru so reciklirani iz preteklih projektov, večina uporabljenega materiala je odpadnega. Tako so tla terase in lesne delavnice narejena iz odpadnega lesa, kompostni WC iz telefonskih govorilnic, delavnice in vsa njena oprema so predelani iz druge roke. Novo rabo so dobili tudi številni umetniški projekti drugih avtorjev. Načrtovana arhitektura prostora ne predstavlja do podrobnosti izdelane končne vizije, temveč se sproti dopolnjuje glede na potrebe in nove elemente, ki se znajdejo v prostoru.

Ker tovrstne ekosisteme običajno obravnavamo kot degradirane, se pogosto ne zavedamo njihove neprecenljivosti v smislu biotske raznovrstnosti, zmanjševanja učinkov urbanega pregrevanja, zmanjševanja hrupa in prečiščevanja zraka. Če je bilo do sedaj to območje zaznano kot vir težav, lahko začasna raba ustvari nove priložnosti za lokalne prebivalce. Na Kraterju se lahko učimo veščin samoorganizacije, samooskrbe in kulturne produkcije ter pridobivamo znanja iz ekologije ali lokalne pridelave hrane. Še več, samonikli ekosistemi nam dajejo številne zglede, kako v urbanih okoljih vzpostaviti podnebno odporne naravne rezervate, s katerimi lahko izboljšamo življenjska okolja ne samo ljudi, temveč tudi ostalih živih bitij.