Projekt je preverjal možnosti za umiritev prometa in povečanje javnega prostora v središčni beograjski soseski Donji Dorćol, ki je znana po karejski zazidavi. Idejni predlog je nastal kot pilotni projekt znotraj Načrta trajnostne urbane mobilnosti, ki ga je v l. 2020 pripravljalo mesto Beograd. 

Donji Dorćol je programsko in tipološko pester predel Beograda ob Donavi, ki hitro raste in se razvija. Prevladuje stanovanjska karejska zazidava in stanovanjski bloki, ki se z novogradnjami povečujejo. Na območju sta dva vrtca, osnovna šola, srednja šola, tri fakultete, nekaj gledališč, kulturni center in dnevni center starejših. Ohranjenih je veliko kvalitetnih drevoredov in zelenic, na severu območja pa je načrtovana večja zelena površina - linijski park. 70% javnih površin v soseski je namenjenih avtomobilom, obstoječa infrastruktura ne spodbuja hoje in kolesarjenja.

Ureditev po konceptu “superblok”

Donji Dorćol je zaradi središčne lege, pravokotne zasnove, dobre umeščenosti v mrežo glavnih cest in omrežja javnega prevoza primeren za prometno načrtovanje po konceptu superbloka. Superblok je model urejanja prometa na izbranih manjših predelih mesta. Z njim rešujemo glavne probleme urbane mobilnosti in izboljšujemo razpoložljivost in kakovost javnega prostora za pešce in kolesarje. 

Program superblokov redefinira javni prostor in daje prioriteto ljudem, zelenju in druženju, hkrati pa zmanjšuje prostor, namenjen cestam in mirujočim vozilom. Superbloki so sestavljeni iz mreže manjših ulic in cest, kjer so vozila omejena na ceste zunanjega perimetra kareja. Znotraj kareja je vožnja dovoljena le prebivalcem in dostavi, hitrost vožnje pa je omejena na 30 km/h. Superbloke so kot koncept prenove obstoječega urbanega tkiva prvič uvedli v Barceloni l. 2015. Delujejo kot mikro soseske, kjer imajo prebivalci priložnost za preživljanje prostega časa, šport in druženje na prostoru, ki so ga nekoč zasedale ceste.

Ureditev Donjega Dorćola po konceptu superbloka bi delež javnega prostora, ki je zaseden z vozili, zmanjšala s 70 na 40%. Za polovico bi se zmanjšal obseg motoriziranega prometa, število pešcev in kolesarjev bi se podvojilo, prav tako število učencev, ki v šolo prihajajo peš ali s kolesom. Poleg čistejšega zraka in večje prometne varnosti bi soseska dobila več površin za druženje, povečal pa bi se tudi obseg ekonomske dejavnosti v pritličnih lokalih.

Trg Koste Šonde - osrednji prostor soseske

Križišče ob vrtcu lahko postane varno za dostop za vrtčevske otroke in dodatna zunanja površina za prebivalce soseske. Z umiritvijo prometa na obeh ulicah vzpostavimo trg, ki združuje več javnih programov.

Odprt šolski trg

Križišče Cara Uroša in Visokog Stevana je tematsko obarvano predvsem z bližino osnovne šole Brača Baruh in njenim igriščem, ki je orientirano proti ulici. Predlagamo, da šola odpre igrišče na ulico Cara Uroša in s tem omogoči varen dostop vsem učencem ter podaljša zunanji prostor šole na ulico. Predlagamo tudi ureditev športnih naprav, manjšega igrišča za starejše otroke in ureditev različnih možnosti za posedanje ljudi različnih generacij.

Ljudem prijazni mikroambienti

Ustvarjanje manjših javnih prostorov je možno pred vsemi pomembnejšimi javnimi ustanovami. Tako se ulica obogati z novim programom, ki v stavbah že obstaja, ni pa se širil v zunanji prostor. Prikazana je ureditev pred Dnevnim centrom za starejše, na enak način pa bi bilo možno urediti ulico pred lokalnim kulturnim centrom, fakulteto za menedžment, ali pred vhodom v osnovno šolo.