Neobvezno branje 2: Gradbene jame

“Oh, to je tukaj že odkar pomnim!”, vam bodo številni Ljubljančani povedali o gradbeni jami v njihovi soseski. Nerešena lastništva parcel, propad gradbenih podjetij, spremembe prostorskih načrtov in nejasne vizije za prostore so v Ljubljani ustvarili kar lepo število zastali gradbenih projektov, ki za ograjami in reklamnimi panoji samevajo že vrsto let.

Na javnem portalu Urbinfo smo še leta 2016 lahko v središču Ljubljane našteli 18 večjih zastalih gradbenih projektov, s približno skupno površino 325.000 m2, ki so jih predstavljale gradbene jame, gradbišča in gradbišča z arheološkimi ostanki. Gradbeni bum, ki smo mu priča zadnjih nekaj let, je sicer nekatere gradbene jame zapolnil (npr. Hotel Intercontinental na Bavarskem dvoru, objekt Ypsilon v Zupančičevi jami, rezidenca Luwigana na Prulah), spet druge so se spremenile v zasilno urejena profitna avtomobilska parkirišča, nekatere površine pa predstavljajo prostor, kjer se razvija svojevrsten urbani habitat. Bujno zelenje, ki sili izza zaščitnih ograj, nakazuje na možnost, da bi se preostale gradbene jame iz odvečnih prostorov lahko hitro spremenilo v to, kar že so – mestni parki, ki jih še načrtovano zasajanje ne bi znalo narediti tako biotsko pestrih.

Gradbene jame predstavljajo velik potencial za projekte začasne rabe, za katere je tudi v zadnji posodobitvi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) iz leta 2018 manj zakonskih ovir. A kljub nekaterim primerom kreativne uporabe teh območij, kot sta prostor Onkraj gradbišča in prostoRožev Eksperimentalni prostor Teren, številne gradbene jame še vedno samevajo in predstavljajo neželen del soseske. Glede na to, da bo gospodarska škoda zaradi epidemije korona virusa velika, nas lahko upravičeno skrbi, da bodo trenutni gradbeni projekti zastali, in kaj hitro se lahko zopet znajdemo z mirujočimi gradbenimi jamami. Zato bodo občine po koncu epidemije v svoj premislek o oblikovanju in načrtovanju javnega prostora morale vključiti tudi razmislek o drugačnem pristopu do obravnave zapuščenih površin.

Priporočamo:
1. Zgodba bežigrajskega kraterja je zgodba (skoraj) vseh gradbenih jam (foto 1)
Bežigrajski krater – od države in ljudi pozabljena gradbena jama
2. Kako bi lahko z minimalni posegi gradbene jame lahko postali javni parki? (foto 2)
Matevž Granda: Javni raj
3. Primer dobre prakse: ljubljanska gradbena jama, ki je že 10 let prostor za vrtnarjenje, ustvarjanje in srečevanje
Onkraj gradbišča (foto 3) in Eksperimentalni prostor Teren (foto 4)
4. Trije različni pristopi za preoblikovanje petih gradbeni jam
Eva Strgar: Začasne rešitve za gradbene jame na primeru Ljubljane

Neobvezno branje so bralna priporočila o temah, ki trenutno niso življenjsko pomembne, vendar bodo zanimive vsem, ki se ukvarjate z javnim prostorom. Bralna priporočila nastajajo v sklopu delavnice A-place, kjer bomo letos na skrivni lokaciji ene od ljubljanskih gradbenih jam študente vodili skozi naš proces raziskovanja in ustvarjanja prostora. Ker bomo s študenti do preklica delali samo po spletu, bomo naše zapiske in zanimive članke o javnem prostoru delili z vsemi.