Kako prenavljati mesta, da bodo pripravljena na vse večje družbene izzive?

Trajnostni razvoj, usmeritev v turizem in prehod v storitveno in informacijsko ekonomijo s seboj prinašajo velike izzive za majhna in srednje velika mesta. Tudi slovenska mesta niso izjema in v zadnjih letih jih je vse več začelo razmišljati, kako začeti drugače urejati in načrtovati mestna središča in širšo urbano okolico. Še pred izbruhom koronavirusa je tako obstajala potreba po drugačnem, bolj kreativnem urbanističnem pristopu, ki bi med seboj povezal ustvarjalce in odločevalce v manjših slovenskih krajih. 

Eden izmed najpogostejših gradbenih materialov, ki ga najdemo v skoraj vseh gradbenih projektih, pa naj gre za stavbe, mostove, ceste, viadukte, podporne zidove… je beton.

“Oh, to je tukaj že odkar pomnim!”, vam bodo številni Ljubljančani povedali o gradbeni jami v njihovi soseski. Nerešena lastništva parcel, propad gradbenih podjetij, spremembe prostorskih načrtov in nejasne vizije za prostore so v Ljubljani ustvarili kar lepo število zastali gradbenih projektov, ki za ograjami in reklamnimi panoji samevajo že vrsto let.

Na prostoRožu smo ugotovili, da lahko z začasnimi projekti hitro in poceni spreminjamo prostore, ki so bili zapuščeni ali pa so propadali zaradi pomanjkanja financ in interesa. Začasna intervencija spremeni percepcijo prostora in ustvari zanimive priložnosti, da se prebivalci in uporabniki vključijo v proces oblikovanja.

Javni promet trenutno miruje, in tudi kolesarjenje po mestu se je že skoraj zaustavilo. Ampak – če hočemo preprečiti naslednjo krizo (ki bo najverjetneje okoljska), moramo na dolgi rok spodbujati uporabo koles in hoje.

V januarju 2020 bomo ponovno oživljali idrijske rudarske hiše! V Občini Idrija so zaščiteni številni objekti, ki pričajo o bogati idrijski stanovanjski dediščini. V različnem stanju pa je v Idriji še 100 rudarskih hiš in več kot 10 prhavzov. Naseljeni objekti so bili v preteklosti zaradi novih življenjskih potreb predelani in dograjeni, s tem pa žal izginja nesnovna dediščina kot je stavbarstvo, zeliščarstvo, prehrana, jezik, narečje, literarna ustvarjalnost…

Strehe v Mestni občini Kranj bodo od naslednjega leta dalje bolj zelene. Letos septembra smo iskali občino, v kateri bomo ozelenili streho. Na poziv se je odzvalo 15 občin, med katerimi je imel Kranj najbolj prepričljivo prijavo.  V letu 2020 bo občina dobila popis ravnih streh, ki so primerne za ozelenitev, novo zeleno streho na javni stavbi in analizo učinkov, ki jih bo imela streha na uporabnike in na okolje.

Ponovna raba, krožno gospodarstvo in trajnostna naravnanost se v zadnjem času vse bolj razvijajo v obliki različnih dejavnosti in inicativ. Tudi na evropski ravni se krepi zavedanje, da je potrebno takšne aktivnosti sistematično spodbujati in podpirati. Ena izmed oblik je tudi knjižnica reči.

Knjižnica REČI začenja z novo sezono dogodkov! V soboto, 16. 11. 2019, med 11. in 15. uro, vas vabimo, da se skupaj podružimo ob pečenem kostanju, palačinkah in garažni razprodaji za Savčane. Predstavili bomo tudi novo priložnost za vse aktivne Savčane. Izvedli bomo namreč razpis za aktivnosti v prostorih Knjižnice REČI, ki jim bomo pomagali z nakupom materiala do 150€.

4 dokumentarni filmi
4 projekcije v objektih, ki nikoli niso bili kino
4 debate, ki globalne urbane teme postavijo v lokalni kontekst

Prebivalci Vodnikove ulice so že nekaj časa iz svojih blokov motrili gozdno jaso, ki so si jo sedaj uredili v družabni kotiček za igro, zabavo in počitek v naravi.

Gimnazija Šiška ima novo plažo z ležalniki, visečimi mrežami, dodatnimi drevesi in blazinami, sešitimi iz odpadnih cerad.

Sanja Daljavec in Lea Denša sta za #zunaj našli prostor, za katerega prostoRož ni vedel. Tako sedaj izgleda po njuni intervenciji.

V Krakovem sosedje že dobrih 10 let skrbijo za mali zeleni prostorček sredi naselja. Od zdaj naprej na njem stoji oreh, ki bo dajal senco tej in prihodnjim generacijam Krakovčanov.

Na zelenici med bloki na Vrtači ni otroškega igrišča. Od zdaj naprej si ga lahko otroci pripeljejo kar sami!

​ V Zgornji Šiški je kino na prostem uspel kljub temu, da je deževalo. Gledalci so s klopi, stolov in iz lastnih balkonov gledali filme, arhivske posnetke in  intervjuje, ki so sestavljali zgodbo o njihovi lastni soseski.

Prebivalci Prijateljeve ulice so se na Zunaj prijavili zato, da 1) uredijo okolico blokov, 2) zgladijo spore, ki so nastali med prenovo fasade. Pravijo, da jim je uspelo oboje!

Tretja akcija Zunaj je za nami! Zagrizeni ljubitelji in ljubiteljice kolesarjenja so si v Zadobrovi naredili nov gozdni pumptrack. Pravijo, da vsakodnevna gneča na novem pumptracku dokazuje, da je takih in podobnih površin v soseski premalo.

Pri vsakem projektu, pa naj to bo velik ali majhen, se vedno znova znajdemo pred vprašanjem, kako vanj čim bolj vključiti lokalno skupnost.

Druga akcija Zunaj je pod streho! Skupina ustvarjalcev Tobiro, ki ima vhod v pisarno v podhodu Tobačna, ga je uredila v prijeten kotiček za druženje. Z akcijo so opozorili tudi na to, da podhod ni namenjen pakiranju avtomobilov. V sredo, 10. 7. 2019, pripravljajo tudi slavnostno otvoritev podhoda. Vabljeni!

Pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska raznovrstnost so ključni okoljski izzivi sodobnih mest. Skupaj s pomanjkanjem odprtih zelenih površin ti problemi najbolj vplivajo na zdravje in kakovost življenja v mestih. V gosto pozidanih območjih ni več prostora za nove zelene površine, ki bi blažile negativne okoljske učinke, zato je nujno potrebna ozelenitev obstoječih struktur. Stavbe z ravnimi strehami so lahko odgovor.

Naš začasni Eksperimentalni prostor Teren ima novo pridobitev – veternice! Narejene so iz predelanih dežnikov, ki so včasih krasili Trubarjevo ulico. Na drugem začasnem prostoru, Livada LAB, pa smo testirali zmaje iz lesenih palic in odpadnih vrečk za smeti.

Prva akcija Zunaj je že zaključena! Predzadnji junijski vikend so prebivalci in prebivalke Zadobrove uredili gozdiček, kjer poteka ena od glavnih poti do OŠ Zadobrova.

Projekt Urbex, kjer sodelujemo z Zavodom Bob, se počasi zaključuje. Tekom projekta smo dvakrat obiskali Palermo in spoznavali metode urbanega raziskovanja z mladimi iz 4 evropskih držav. V Ljubljani smo na LivadaLAB izdelovali urbano pohištvo, veternice in zmaje iz odpadnega materiala. Projekt se bo zaključil prihodnji teden s pohodom z zmaji od Terena do Livade, kjer se bo na poti iskalo druge primerne lokacije, ki bi lahko postale novi prostori začasne rabe.

“Petnajst let in sto projektov kasneje nas še vedno zanima javni prostor ter vsi mogoči in nemogoči načini, na katere javni prostor soustvarjajo prebivalci mesta.”

Letos poleti se bodo na desetih različnih mestih v Ljubljani pojavile nove instalacije, zasaditve, pikniki, koloparki in začasne kino projekcije. Takšen je namreč nabor dejavnosti, ki se jih bodo lotile zmagovalne lokalne akcije projekta Zunaj. Vse akcije so prostovoljno zagnali prebivalci in prebivalke Ljubljane, mi pa jim bomo pri njihovem uresničevanju pomagali z nakupom materiala in strokovno pomočjo.

Spomladi 2004 so Ana, Maša in Alenka v atrij sredi stare Ljubljane obesile 30 posod z zlatimi ribicami.

15 let in 100 projektov kasneje nas še vedno zanima javni prostor ter vsi mogoči in nemogoči načini, na katerega javni prostor soustvarjajo prebivalci mesta. prostoRož je iz prostočasne dejavnosti treh prijateljic zrasel v osemčlanski studio, ki se profesionalno ukvarja s prostorčasno dejavnostjo raziskovanja, oživljanja in zaščite javnega prostora.

Podpiramo majhne lokalne akcije v Ljubljani

Kaj želiš letos početi v Ljubljani?

Imaš dobro idejo, ki jo lahko izvedeš pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želiš organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče?

Letos poleti bomo oživljali Gradbeno – zapuščene stavbe Gradbenega podjetja Bohinj na Triglavski ulici. Pri tem si želimo, da s svojo idejo sodelujete tudi vi.

Črnuški bajer bo letos končno prenovljen!

Vrsto let je bil bajer slabo vzdrževan in tako ni mogel zaživeti v svoji pravi podobi. Leta 2018 je prešel v last Mestne občine Ljubljana, ki se ga je odločila temeljito preurediti. K oblikovanju idejnih rešitev in pripravo projektov za izvedbo je MOL povabila nas.