EDO 2 filmski festival

Festival o mestih, urbanosti in arhitekturi

V oktobru, Mesecu prostora, smo organizirali drugo edicijo filmskega festivala EDO in preko filmov opozarjali na trenutne in pretekle izzive mest ter vlogo, ki ju igrata urbanizem in arhitektura. Festival se ni dogajal v ljubljanskih kinodvoranah, ampak na štirih različnih lokacijah po Ljubljani, ki so se vsebinsko tako ali drugače ujemale s temami filmov: na turistični ladjici pod Prulskim mostom, v prostorih Četrtne skupnosti Posavje, v VR/AR LABu v Tehnološkem parku in Blagovnici Metalki. Po ogledih so sledile debate z govorci, ki so globalne urbane teme postavile v lokalni kontekst.

Filmi, izbrani za drugo edicijo festivala EDO, razkrivajo štiri zgodbe, v katerih je neskladje med podobo, uporabo in politiko prostora posebej očitno. Čeprav se zdi, da so slovenska mesta daleč stran od mest, katerih zgodbe opisujejo letošnji filmi, si z njimi delijo enake urbane probleme in dileme.  Tokrat so to množični turizem, načrtovanje javnega prostora, socialistične blokovske soseske in “pametna mesta”. K pogovoru in razmisleku po filmih smo povabili prostorskega sociologa Marjana Hočevarja, arhitekta Tomaža Vugo, kulturologinjo Niko Mahnič in arhitekta Roka Žnidaršiča.

Festivalu je ime posodil slovenski arhitekt in urbanist Edvard Ravnikar – Edo, kot so ga klicali prijatelji. Edvard je bil arhitekt z močno vizijo. Vplival je na to, kako slovenska mesta izgledajo in kako živimo v njih. Ne vemo, ali je bila Edvardova vizija mesta najboljša možna, vemo pa, da še vedno vpliva na nas. Zato festival, ki poskuša razumeti in kritično ovrednotiti različne vizije urbanega razvoja, nosi ime po njem.

Prijave na vse brezplačne projekcije so se hitro zapolnile, štiri filme pa si je skupaj ogledalo več kot 250 ljudi.

O filmih:

Na letni ravni je razmerje med turisti in stalnimi prebivalci Benetk 25.000 proti 1. Kaj je od beneškega življenja sploh še ostalo in kdo so prebivalci, ki vztrajajo pri tem, da njihovo mesto ni le kulisa, se sprašuje dokumentarni film The Venice Syndrome. Na drugi strani Evrope življenje prebivalcev že desetletja nemoteno poteka v blokovskih naseljih, ki v državah bivšega socialističnega bloka še vedno predstavljajo glavni vir stanovanj v urbanih naseljih. Poljski film Bloki skozi razlage stroke in osebne izkušnje dolgoletnih stanovalcev oriše vlogo modernističnih blokov od socializma do danes. Kakšno bi lahko bilo idealno življenje v mestu, nam predstavi dokumentarec Experimental City. Mesto, ki bi moral biti zgrajen v 60-ih letih prejšnjega stoletja sredi Minnesote, je želelo s pomočjo znanosti in tehnologije rešiti večino težav urbanih naselij tistega časa. Kljub podpori je eksperimentalno mesto ostalo samo v načrtih. Manjšo revolucijo v načrtovanju mest pa je 20 let kasneje povzročil urbanist in sociolog William H. Whyte, ko je predstavil izsledke raziskave o newyorških javnih prostorih. Njegova opažanja še vedno predstavljajo temeljno gradivo za vse, ki se ukvarjajo z javnim prostorom in z ljudmi, ki ga uporabljajo. Manj znano je, da je Whyte svoja opažanja zbral tudi v duhovitem in danes težko dostopnem dokumentarcu Social Life of Small Urban Spaces.

 

4 različne lokacije

Podporniki: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije

Sodelujoči: Klub rečnih kapitanov, ČS Posavje, Tehnološki park, Karatker Distillery, Ljudje, Evrosad, Javna razsvetljava Ljubljana

15.-18.10.2019