prostoRož raziskuje, preverja in odpira možnosti uporabe javnega prostora v mestih.
prostoRož raziskuje, preverja in odpira možnosti uporabe javnega prostora v mestih.
Druga akcija Zunaj je pod streho! Skupina ustvarjalcev Tobiro, ki ima vhod v pisarno v podhodu Tobačna, ga je uredila v prijeten kotiček za druženje. Z akcijo so opozorili tudi na to, da podhod ni namenjen pakiranju avtomobilov. V sredo, 10. 7. 2019, pripravljajo tudi slavnostno otvoritev podhoda. Vabljeni!
Pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska raznovrstnost so ključni okoljski izzivi sodobnih mest. Skupaj s pomanjkanjem odprtih zelenih površin ti problemi najbolj vplivajo na zdravje in kakovost življenja v mestih. V gosto pozidanih območjih ni več prostora za nove zelene površine, ki bi blažile negativne okoljske učinke, zato je nujno potrebna ozelenitev obstoječih struktur. Stavbe z ravnimi strehami so lahko odgovor.
Naš začasni Eksperimentalni prostor Teren ima novo pridobitev – veternice! Narejene so iz predelanih dežnikov, ki so včasih krasili Trubarjevo ulico. Na drugem začasnem prostoru, Livada LAB, pa smo testirali zmaje iz lesenih palic in odpadnih vrečk za smeti.
Prva akcija Zunaj je že zaključena! Predzadnji junijski vikend so prebivalci in prebivalke Zadobrove uredili gozdiček, kjer poteka ena od glavnih poti do OŠ Zadobrova.
Projekt Urbex, kjer sodelujemo z Zavodom Bob, se počasi zaključuje. Tekom projekta smo dvakrat obiskali Palermo in spoznavali metode urbanega raziskovanja z mladimi iz 4 evropskih držav. V Ljubljani smo na LivadaLAB izdelovali urbano pohištvo, veternice in zmaje iz odpadnega materiala. Projekt se bo zaključil prihodnji teden s pohodom z zmaji od Terena do Livade, kjer se bo na poti iskalo druge primerne lokacije, ki bi lahko postale novi prostori začasne rabe.
“Petnajst let in sto projektov kasneje nas še vedno zanima javni prostor ter vsi mogoči in nemogoči načini, na katere javni prostor soustvarjajo prebivalci mesta.”
Letos poleti se bodo na desetih različnih mestih v Ljubljani pojavile nove instalacije, zasaditve, pikniki, koloparki in začasne kino projekcije. Takšen je namreč nabor dejavnosti, ki se jih bodo lotile zmagovalne lokalne akcije projekta Zunaj. Vse akcije so prostovoljno zagnali prebivalci in prebivalke Ljubljane, mi pa jim bomo pri njihovem uresničevanju pomagali z nakupom materiala in strokovno pomočjo.
Spomladi 2004 so Ana, Maša in Alenka v atrij sredi stare Ljubljane obesile 30 posod z zlatimi ribicami.
15 let in 100 projektov kasneje nas še vedno zanima javni prostor ter vsi mogoči in nemogoči načini, na katerega javni prostor soustvarjajo prebivalci mesta. prostoRož je iz prostočasne dejavnosti treh prijateljic zrasel v osemčlanski studio, ki se profesionalno ukvarja s prostorčasno dejavnostjo raziskovanja, oživljanja in zaščite javnega prostora.
15ki v čast bomo na našem najljubšem piknik placu Terenu razstavili 15 naših projektov. Spekli bomo (vsaj) 15 pic, posadili 15 sadik bučk in paradižnikov, pritrdili nove deske na staro igralo in popravili, kar se bo dalo.
Vabljeni, da praznujete z nami!
➡️ 23.5.2019 ob 18h, Eksperimentalni prostor Teren
Podpiramo majhne lokalne akcije v Ljubljani
Kaj želiš letos početi v Ljubljani?
Imaš dobro idejo, ki jo lahko izvedeš pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želiš organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče?
Letos poleti bomo oživljali Gradbeno – zapuščene stavbe Gradbenega podjetja Bohinj na Triglavski ulici. Pri tem si želimo, da s svojo idejo sodelujete tudi vi.
Črnuški bajer bo letos končno prenovljen!
Vrsto let je bil bajer slabo vzdrževan in tako ni mogel zaživeti v svoji pravi podobi. Leta 2018 je prešel v last Mestne občine Ljubljana, ki se ga je odločila temeljito preurediti. K oblikovanju idejnih rešitev in pripravo projektov za izvedbo je MOL povabila nas.
Slovenske občine se pogosto soočajo z negativnimi odzivi javnosti, ko uvajajo inovativne ukrepe ali spreminjajo javni prostor in prometno ureditev s pristopi, ki jih v Sloveniji nismo vajeni. Zaradi negativnega odziva mnoge občine svoja prizadevanja tudi opustijo in se vrnejo k starim ureditvam. Zato bomo s projektom spodbujali urejanje javnega prostora, ki bo vključevalo tako predstavnike občine kot lokalne prebivalce.
Leta 1906 je prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl bohinjski predor, enega najpomembnejših predorov na trasi nove proge, ki je povezala Srednjo Evropo s Trstom. Proga je bila velika pridobitev za celo takratno monarhijo, Bohinjcem pa je odprla okno svet, ter jim po gospodarski katastrofi, ki jih je doletela, ko so pogorele fužine v Bohinjski Bistrici, odprla nove možnosti razvoja predvsem na turističnem področju. (Vir: bohinj.si)
Knjižnica REČI je januarja slavila že svoj četrti rojstni dan! Preko izposoj smo v štirih letih prisostvovali pri taborjenjih, iskanjih ključev z detektorjem kovin, piknikih, mizarskih podvigih in celo porokah. Lani smo tako točno 1141 dni po odprtju Knjižnice dočakali prvo izposojo poročne obleke. Čeprav je dolgo trajalo, smo jo skrbno čuvali in verjeli, da bo nekega dne razveselila pravo nevesto. Vseeno pa smo se v štirih letih naučili, kateri predmeti so primernejši za izposojo kot drugi.
Konec januarja se je del ekipe prostoRož mudil na srečanju partnerjev projekta Urbex v Palermu (Italija). Urbex je namenjen izmenjavi dobrih praks na področju dela z mladimi, kjer se kot glavno izobraževalno orodje uporablja različne participativne metodologije raziskovanja mest. Namen projekta je z uporabo teh metod povečati udeležbo mladih, ki so izpostavljeni socialni izključenosti in živijo v petih izbranih soseskah v petih različnih državah. Projekt bo predlagal in preizkusil rešitve za izboljšanje razumevanja urbanega konteksta za mlade z uporabo inovativnih orodij za raziskovanje in igranje.
V oktobru smo začeli sodelovati v dveh večletnih evropskih projektih, ki se ukvarjata z raziskovanjem javnega prostora skozi udeležbo. V sodelovanju z nevladnimi organizacijami iz tujine vzpostavljamo izmenjavo izkušenj in razvoj orodij za mapiranje in raziskovanje urbanosti. Jeseni smo se že sestali v Berlinu in v Palermu s partnerji Bond of Union (Italija), Tesserae (Nemčija), Drambly’s (Španija), Mapping for change (Velika Britanija) in 4change (Portugalska).
4 dokumentarni filmi
4 projekcije v objektih, ki nikoli niso bili kino
4 debate, ki globalne urbane teme postavijo v lokalni kontekst
Spored filmov:
Dream Empire
Torek, 23.10. ob 19.00
Situla, Vilharjeva 44
Mesto: Chongqing
Debata: Klemen Ploštajner
Prijava
Citizen Jane
Sreda, 24.10. ob 19.00
Anselma, Kolodvorska 6
Mesto: New York
Debata: Pavel Gantar
Prijava
Do More With Less
Četrtek, 25.10. ob 19.00
Magacin, Šmartinska 32
Mesto: Quito
Debata: Vesna Skubic
Prijava
City for Sale
Petek, 26.10. ob 19.00
Biro prostoRož, Rimska 22
Mesto: Berlin
Debata: Anja Planišček
Prijava
Področje urejanja prostora je bilo v nevladnem sektorju pri nas dolgo časa spregledano, tudi na področju financiranja.
Vabljeni na posvet Kako financirati nevladne organizacije na področju urejanja prostora?, ki ga v petek, 28.9., v Ljubljani prirejamo skupaj z Mrežo za prostor.
Zanimalo nas bo, zakaj na področju prostora deluje tako malo organizacij, kakšne so prednosti in slabosti sodelovanja občin s prostorskimi NVO in kakšne so ovire za razvoj sektorja. Posvet organiziramo z željo, da občine začnejo tesneje sodelovati sodelovati z lokalnimi NVOji, da prepoznajo prostor kot svoj sektor in da skupaj spodbujamo združevanje prostorskih strokovnjakov v lokalne nevladne organizacije.
Svojo udeležbo so že potrdile predstavnice in predstavniki občin, ki uspešno financirajo NVO, skrbijo za razpise na lokalni in državni ravni ali pa delujejo v uspešnih prostorskih organizacijah. Gre za pomembno temo, zato upamo, da se nam v debati pridružite tudi vi.
S tem izzivom se soočamo v novem projektu PIRH (Prenova idrijskih rudarskih hiš) — v sodelovanju z društvom Idrija 2020 in arhitekturnim studiom Kombinat ter ob podpori Eko sklada, ki aktivnosti financira. Pripravljamo analize stanovanjske dediščine v Idriji, predvsem idrijskih rudarskih hiš, ter iščemo načine, kako spodbuditi prenove.
Idrijska rudarska hiša je vrsta arhitekturne gradnje, ki je značilna za rudarsko Idrijo, danes del UNESCO svetovne dediščine. Zaradi višine, belega pročelja in številnih okenc izgledajo stavbe zelo monumentalno.
Skupaj z IPoP ter z društvi Hiša! in PiNA začenjamo projekt “Prostor javnosti – Partnersko urejanje prostora”, ki spodbuja partnersko urejanje javnega prostora in se ukvarja z mestnim jedrom v Mariboru ter Obalno cesto v Izoli in Kopru.
Z izvedbo dveh procesov vključevanja javnosti bomo s pomočjo metode učenja skozi prakso (»Learning by doing«) izobraževali in usposabljali zaposlene v navedenih občinah in upravnih enotah o partnerskem urejanju prostora, prispevali h kakovosti vključevanja javnosti v urejanje javnega prostora v dveh lokalnih okoljih in preizkusili uspešnost različnih metod in pristopov ter ugotovitve predstavili drugim občinam, upravnim enotam in širši javnosti.
Na področju urejanja prostora se v zadnjem času dogajajo velike spremembe. Nova prostorska zakonodaja, novi akterji v urejanju prostora, novi problemi, pa tudi nove prostorske prakse bodo tema štirih strokovnih dogodkov, ki jih organizira Mreža za prostor.
Izostrite svoj fokus na prostor in se pridružite izobraževanju, usposabljanju in debati.
Vsi dogodki so brezplačni, prijavite se tukaj.
Klopi v Savskem naselju se bodo med 15. in 17. junijem spremenile v mala prizorišča različnih dogodkov! Gostile bodo kolesarsko (samo)popravljalnico, tarok turnir, literarni večer, otvoritev fotografske razstave, delavnico presajanja rastlin in zajtrkovalnico. S tem želimo pokazati, kako je navadna klop pravi švicarski nož mestne opreme, ki omogoča še marsikaj drugega kot sproščeno posedanje. Več o točnih terminih in točnih lokacijah bomo objavili na FB strani Knjižnice REČI.
V Mestni občini Nova Gorica bodo vzpostavili pisarno za prenovo Cankarjevega naselja. ProstoRož je pripravil strategijo za vzpostavitev pisarne prenove, ki se ne osredotoča le na prenovo prostora, ampak tudi na socialno kohezijo in spodbujanje njegove uporabe.
Pisarna prenove pa je eden izmed možnih načinov sodelovanja med občinami in nevladnimi organizacijami. Za Mrežo za prostor smo pripravili raziskavo “Analiza financiranja NVO na področju urejanja prostora na lokalni ravni”, ki opisuje različne načine podpore in financiranja nevladnih organizacij s strani občine. Namen raziskave je oblikovati orodja s katerimi občine lahko sistemsko podprejo delovanje NVO.
V začetku maja smo se sprehodili po Savskem naselju, kjer smo bili pozorni na Savske klopi. Debatirali smo o tem, kakšne dejavnosti bi se lahko odvijale na posameznih klopeh, nekatere izmed njih pa bomo poleti tudi uresničili. Za pomoč pri izvedbi določenih dogodkov bi potrebovali skupinico prostovoljcev, ki bodo v zahvalo dobili članstvo v Knjižnici REČI. Če bi nam radi pomagali pri oživljanju javnih klopi, se lahko pofočkate na info@knjiznicareci.si.
Na Masarykovi cesti v Ljubljani, poleg Tomanovega parka, miruje zastalo gradbišče. Javno podjetje Snaga in Mestna občina Ljubljana sta nas povabila, da del gradbišča uredimo v eksperimentalni prostor za začasno rabo in ga ponudimo različnim organizacijam in posameznikom za izvajanje aktivnosti. Teren bo ponujal nove možnosti za učenje, druženje, spoznavanje in igro.
Pri programu in prenovi trenutno sodelujemo z ateljejem UAUU, društvom GOR in Waldorfsko šolo.
Teren bo kmalu urejen in pripravljen na to, da odpre svoja vrata. Če ste sami ali v skupini, organizirani ali ne, in veste, da potrebujete zunanji prostor za svojo aktivnost, eksperimentiranje, grajenje in preizkušanje novih idej, nam pišite na naš naslov. Sestavljamo namreč skupnost uporabnikov, ki si bodo delili prostor in skrbeli zanj.
Teren se bo spomladi 2018 odprl za javnost z otvoritvenim dogodkom, za več informacij pa spremljajte našo spletno stran.
Evropske ministrice in ministri za kulturo so 22. januarja v švicarskem Davosu podpisali deklaracijo, s katero si prizadevajo za višjo kulturo grajenega okolja, imenovano Baukultur. S ponosom sporočamo, da je bil med primeri dobre prakse Baukultura predstavljen tudi prostoRožev projekt v Savskem naselju. To je še posebej pomembno, saj gre za kakovostno sosesko iz časa socializma. Upamo, da bo naš primer navdihnil tudi druge, obsežnejše projekte prenove od spodaj navzgor, in da deklaraciji čim prej sledi tudi implementacija!
Študijo primera “Lived Baukultur in Slovenia: The Baukultur of small public space” si lahko ogledate tukaj.
Če ste se vedno spraševali, kje začeti, kaj početi, koga vključiti in kako zaključiti, da bi izboljšali svoje mesto, si lahko pomagate z našim Vodičem za izvedbo testnih projektov. Vodič je nastal na podlagi izkušnej, uspehov in spodrsljajev, ki smo jih izkusili med našim delom v Idriji, v Savskem naselju in v Parku Tabor. PDF verzijo najdete tukaj, tiskano verzijo pa pošljemo po pošti ali pa predamo osebno, če nam na Rimsko 22 prinesete piškote.
Pri prevajanju misli na papir sta nam pomagala IPoP – Inštitut za politike prostora in ilustratorka Maša P. Žmitek. Projekt Trajnostna urbana regeneracija je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor.
Mestni vizionar je družabna igra za grajenje vizij o javnem prostoru. Po dveh mesecih testiranj in prilagajanj originalne igre je prva družabna igra, ki smo se jo lotili, zdaj natisnjena in v škatlah čaka na 50 navdušencev, ki jo bodo testirali. Za vse ostale smo igro pripravili v domačim tiskalnikom prijaznem formatu print&play. Igro lahko natisnete in igrate doma ali kjerkoli drugje po svetu 🙂
Hkrati smo za vse, ki se želijo v igro bolj poglobiti in jo uporabiti pri prihodnjem delu, pripravili kratko poročilo, v katerem smo opisali naše izkušnje s testiranjem igre in povzeli njene prednosti, potencialne slabosti in njeno uporabnost kot orodje za vključevanje prebivalcev v razmislek o javnem prostoru.
Želimo vam uspešno snovanje vizij!
Letos so se prostoRož, IPoP – Inštitut za politike prostora in Bienale oblikovanja (BIO 25) podali na teren. Naši projekti so nastajali izven Ljubljane, v malih slovenskih mestih in na podeželju.
Kako se lahko majhna mesta spopadejo s temi izzivi in postanejo velika v kakovosti življenja, ki jo nudijo svojim prebivalcem? O tem se bomo na skupni zaključni konferenci pogovarjali s strokovnjaki na področju urbanega razvoja ter lokalnimi partnerji projektov Trajnostna urbana regeneracija in 25. Bienala oblikovanja.
Konferenca bo potekala v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v torek, 24.10., med 17. in 20. uro. Podroben program konference se nahaja tukaj. Veseli bomo, če se nam pridružite!
V aprilu smo na OŠ Poljane in OŠ Dob skupaj s partnerji izvedli dve delavnici, na katerih smo skupaj s starši in učitelji iskali rešitve za varnejše šolske poti in se pogovarjali, kako po načelih trajnostne mobilnosti urediti prihode v obe osnovni šoli.
Odvisnost od osebnega avtomobilskega prometa ob onesnaženju zraka in veliki porabi energije povzroča tudi prekomerno porabo prostora za prometne površine in vrsto posrednih problemov in družbenih stroškov, ki izhajajo iz tega. Projekt Trajnostna mobilnost v šoli to problematiko naslavlja prek občin, šol, šolskega osebja, staršev ter seveda otrok.
