Slovenske občine se pogosto soočajo z negativnimi odzivi javnosti, ko uvajajo inovativne ukrepe ali spreminjajo javni prostor in prometno ureditev s pristopi, ki jih v Sloveniji nismo vajeni. Zaradi negativnega odziva mnoge občine svoja prizadevanja tudi opustijo in se vrnejo k starim ureditvam. Zato bomo s projektom spodbujali urejanje javnega prostora, ki bo vključevalo tako predstavnike občine kot lokalne prebivalce.

Na dveh lokacijah – mestno jedro v Mariboru ter Obalna cesta med Izolo in Koprom – bomo skozi prakso izobraževali in usposabljali zaposlene o skupnostnem urejanju prostora, prispevali h boljšem vključevanju prebivalcev v urejanje javnega prostora in preizkusili uspešnost različnih metod in pristopov. Ugotovitve bomo predstavili tudi drugim občinam, upravnim enotam in širši javnosti.

Društvo PiNA je z namen spodbuditve javnosti k sodelovanju pri urejanju javnega prostora in spodbuditve zavesti o možnosti soodločanja že organizirala prvo akcijo množičnega načrtovanja – Narišimo obalo (21.09.2018). Dogodka se je udeležilo preko 1000 ljudi in z idejami za ureditev obalne ceste zapolnilo preko 750 m rol papirja. ProstoRož bo tekom 2019 iz nabora idej pomagal uresničiti eno željo v obliki prostorske intervencije.

Projekt Prostori javnosti izvajamo skupaj z društvom za ljudi in prostor Hiša!, kulturno izobraževalnim društvom PiNA in Inštitutom za politike prostora. Projekt rešuje problem nevključujočega in nepartnerskega urejanja javnega prostora v Sloveniji.

(foto: Natalija Gajić)

Leta 1906 je prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl bohinjski predor, enega najpomembnejših predorov na trasi nove proge, ki je povezala Srednjo Evropo s Trstom. Proga je bila velika pridobitev za celo takratno monarhijo, Bohinjcem pa je odprla okno svet, ter jim po gospodarski katastrofi, ki jih je doletela, ko so pogorele fužine v Bohinjski Bistrici, odprla nove možnosti razvoja predvsem na turističnem področju. (Vir: bohinj.si)

V številnih manjših mestih ali podeželjskih naseljih manjkajo prostori za vse vrste dejavnosti, pa naj bodo to kulturni domovi, mladinski centri ali poslovni prostori za male lokalne podjetnike. Priložnost za vzpostavitev teh prostorov predstavljajo degradirana in opuščena območja znotraj podeželskih naselij (npr. neurejene zelene površine, deli vasi in vaških jeder, ki jih pestijo pomanjkanje vsebin in opuščanje dejavnosti, slaba podoba krajinskega ambienta,…), ki potrebujejo nov načrt za njihovo oživitev.

ProstoRož bo letos pripravil celoviti načrt revitalizacije za širše območje železniške postaje v Bohinjski Bistrici. Načrt bo temeljil na prostorskih analizah in raziskavi želja in potreb lokalne skupnosti ter bo predstavljal primer dobre prakse vključevanja javnosti v ureditev degradiranega območja. Z mehkim ukrepimi in testno akcijo oživljanja javnih površin bomo skupaj s prebivalci, občino, lokalnimi društvi in drugimi deležniki iskali najboljši način, kako nekoč zamenitemu območju, ki ga je obiskal sam Franc Ferdinand, vdihniti novo življenje in na njem ustvariti nove zgodbe.

Sodelovanje z Bohinjsko Bistrico poteka v sklopu razpisa LAS Gorenjska košarica pri projektu Zelene rešitve – Inovativni pristopi in rešitve za trajnostno prenovo degradiranih in opuščenih območij na Gorenjskem. Projekt zajema 5 različnih podeželskih naselij, ki zaradi naravnih razmer razpolagajo z majhnim deležem ravninskih površin, vse lokalne skupnosti pa se srečujejo s problemom pomanjkanja prostora za dejavnosti.

Knjižnica REČI je januarja slavila že svoj četrti rojstni dan! Preko izposoj smo v štirih letih prisostvovali pri taborjenjih, iskanjih ključev z detektorjem kovin, piknikih, mizarskih podvigih in celo porokah. Lani smo tako točno 1141 dni po odprtju Knjižnice dočakali prvo izposojo poročne obleke. Čeprav je dolgo trajalo, smo jo skrbno čuvali in verjeli, da bo nekega dne razveselila pravo nevesto. Vseeno pa smo se v štirih letih naučili, kateri predmeti so primernejši za izposojo kot drugi.

Zato smo naše rojstnodnevno druženje, ki je potekalo 06.02.2019 v prostorih Knjižnice REČI začeli z garažno razprodajo predmetov, ki so najmanj pogosto izposojeni. Ves izkupiček smo namenili v fond za nakup vedno zaželjenega parnega sesalnika. Zvečer smo prostore knjižnice posodili tudi Subkulturnemu kavč festivalu 2019. Pridružil se nam je trio Pacho Trillio in dopolnil dogodek z ritmi tanga, bossa nove in flamenca.

Konec januarja se je del ekipe prostoRož mudil na srečanju partnerjev projekta Urbex v Palermu (Italija). Urbex je namenjen izmenjavi dobrih praks na področju dela z mladimi, kjer se kot glavno izobraževalno orodje uporablja različne participativne metodologije raziskovanja mest. Namen projekta je z uporabo teh metod povečati udeležbo mladih, ki so izpostavljeni socialni izključenosti in živijo v petih izbranih soseskah v petih različnih državah. Projekt bo predlagal in preizkusil rešitve za izboljšanje razumevanja urbanega konteksta za mlade z uporabo inovativnih orodij za raziskovanje in igranje.

Na srečanju v Palermu smo v petih dneh preizkusili različne metode raziskovanja mest. Vsaka izmed sodelujočih organizacij je bila zadolžena za pripravo enodnevnega programa. Ekipa prostoRoža je predstavila angleško različico družabne igre Mestni vizionar in jo odigrala v štirih različicah, kjer se je pri vsaki osredotočila na drugi del soseske Capo v Palermu. Naslednje srečanje bo potekalo aprila, kjer bodo mladi iz vsake sodelujoče organizacije v Palermu preizkusili metode, ki smo jih spoznali na januarskem srečanju. V vmesnem obdobju bo vsaka organizacija v svojem okolju izvedla delavnice urbanega raziskovanja za mlade.

Partnerji pri projektu Urbex so Bond of Union, Palermo (IT), Dramblys, Albacete (ES), Prostorož, Ljubljana (SL), Mapping for Change, London (UK) in Tesserae, Berlin (DE).

V oktobru smo začeli sodelovati v dveh večletnih evropskih projektih, ki se ukvarjata z raziskovanjem javnega prostora skozi udeležbo. V sodelovanju z nevladnimi organizacijami iz tujine vzpostavljamo izmenjavo izkušenj in razvoj orodij za mapiranje in raziskovanje urbanosti. Jeseni smo se že sestali v Berlinu in v Palermu s partnerji Bond of Union (Italija), Tesserae (Nemčija), Drambly’s (Španija), Mapping for change (Velika Britanija) in 4change (Portugalska).

V prvem projektu URBEX bomo v raziskovanje mest in testiranje orodij za mapiranje vključili mlade in jih povezali z eksperimentalnim prostorom Teren, medtem ko se v drugem projektu COMENSI osredotočamo na odrasle in sodelujemo skozi Knjižnico REČI. Naslednje leto se obeta aplikacija znanja iz Palerma v lokalnem okolju – na Terenu v Ljubljani – in pregled orodij za vključevanje odraslih na primeru Knjižnice REČI v Berlinu.

4 dokumentarni filmi
4 projekcije v objektih, ki nikoli niso bili kino
4 debate, ki globalne urbane teme postavijo v lokalni kontekst

Spored filmov:

Dream Empire

Torek, 23.10. ob 19.00
Situla, Vilharjeva 44
Mesto: Chongqing
Debata: Klemen Ploštajner
Prijava

Citizen Jane

Sreda, 24.10. ob 19.00
Anselma, Kolodvorska 6
Mesto: New York
Debata: Pavel Gantar
Prijava

Do More With Less

Četrtek, 25.10. ob 19.00
Magacin, Šmartinska 32
Mesto: Quito
Debata: Vesna Skubic
Prijava

City for Sale

Petek, 26.10. ob 19.00
Biro prostoRož, Rimska 22
Mesto: Berlin
Debata: Anja Planišček
Prijava

Področje urejanja prostora je bilo v nevladnem sektorju pri nas dolgo časa spregledano, tudi na področju financiranja.

Vabljeni na posvet Kako financirati nevladne organizacije na področju urejanja prostora?, ki ga v petek, 28.9., v Ljubljani prirejamo skupaj z Mrežo za prostor.

Zanimalo nas bo, zakaj na področju prostora deluje tako malo organizacij, kakšne so prednosti in slabosti sodelovanja občin s prostorskimi NVO in kakšne so ovire za razvoj sektorja. Posvet organiziramo z željo, da občine začnejo tesneje sodelovati sodelovati z lokalnimi NVOji, da prepoznajo prostor kot svoj sektor in da skupaj spodbujamo združevanje prostorskih strokovnjakov v lokalne nevladne organizacije.

Svojo udeležbo so že potrdile predstavnice in predstavniki občin, ki uspešno financirajo NVO, skrbijo za razpise na lokalni in državni ravni ali pa delujejo v uspešnih prostorskih organizacijah. Gre za pomembno temo, zato upamo, da se nam v debati pridružite tudi vi.

S tem izzivom se soočamo v novem projektu PIRH (Prenova idrijskih rudarskih hiš) — v sodelovanju z društvom Idrija 2020 in arhitekturnim studiom Kombinat ter ob podpori Eko sklada, ki aktivnosti financira. Pripravljamo analize stanovanjske dediščine v Idriji, predvsem idrijskih rudarskih hiš, ter iščemo načine, kako spodbuditi prenove.

Idrijska rudarska hiša je vrsta arhitekturne gradnje, ki je značilna za rudarsko Idrijo, danes del UNESCO svetovne dediščine. Zaradi višine, belega pročelja in številnih okenc izgledajo stavbe zelo monumentalno.

Skupaj z IPoP ter z društvi Hiša! in PiNA začenjamo projekt “Prostor javnosti – Partnersko urejanje prostora”, ki spodbuja partnersko urejanje javnega prostora in se ukvarja z mestnim jedrom v Mariboru ter Obalno cesto v Izoli in Kopru.

Z izvedbo dveh procesov vključevanja javnosti bomo s pomočjo metode učenja skozi prakso (»Learning by doing«) izobraževali in usposabljali zaposlene v navedenih občinah in upravnih enotah o partnerskem urejanju prostora, prispevali h kakovosti vključevanja javnosti v urejanje javnega prostora v dveh lokalnih okoljih in preizkusili uspešnost različnih metod in pristopov ter ugotovitve predstavili drugim občinam, upravnim enotam in širši javnosti.

Na področju urejanja prostora se v zadnjem času dogajajo velike spremembe. Nova prostorska zakonodaja, novi akterji v urejanju prostora, novi problemi, pa tudi nove prostorske prakse bodo tema štirih strokovnih dogodkov, ki jih organizira Mreža za prostor.
Izostrite svoj fokus na prostor in se pridružite izobraževanju, usposabljanju in debati.

Vsi dogodki so brezplačni, prijavite se tukaj.

• Ponedeljek, 24.9. Zbori za prostor: Kako ravnamo z drevjem v mestih? 18:00-20:00, PRITLIČJE
• Torek, 25.9. Usposabljanje za NVO o novi prostorski zakonodaji. 14:30-16:30, KUCHA
• Sreda, 26.9. Teorija in praksa začasne rabe prostorov. 14:30-16:30, KUCHA
• Petek, 28.9. Posvet: Kako financirati nevladne organizacije na področju urejanja prostora? 9:00-12:00, KUCHA

Klopi v Savskem naselju se bodo med 15. in 17. junijem spremenile v mala prizorišča različnih dogodkov! Gostile bodo kolesarsko (samo)popravljalnico, tarok turnir, literarni večer, otvoritev fotografske razstave, delavnico presajanja rastlin in zajtrkovalnico. S tem želimo pokazati, kako je navadna klop pravi švicarski nož mestne opreme, ki omogoča še marsikaj drugega kot sproščeno posedanje. Več o točnih terminih in točnih lokacijah bomo objavili na FB strani Knjižnice REČI.

V Mestni občini Nova Gorica bodo vzpostavili pisarno za prenovo Cankarjevega naselja. ProstoRož je pripravil strategijo za vzpostavitev pisarne prenove, ki se ne osredotoča le na prenovo prostora, ampak tudi na socialno kohezijo in spodbujanje njegove uporabe.

Pisarna prenove pa je eden izmed možnih načinov sodelovanja med občinami in nevladnimi organizacijami. Za Mrežo za prostor smo pripravili raziskavo “Analiza financiranja NVO na področju urejanja prostora na lokalni ravni”, ki opisuje različne načine podpore in financiranja nevladnih organizacij s strani občine. Namen raziskave je oblikovati orodja s katerimi občine lahko sistemsko podprejo delovanje NVO.

V začetku maja smo se sprehodili po Savskem naselju, kjer smo bili pozorni na Savske klopi. Debatirali smo o tem, kakšne dejavnosti bi se lahko odvijale na posameznih klopeh, nekatere izmed njih pa bomo poleti tudi uresničili. Za pomoč pri izvedbi določenih dogodkov bi potrebovali skupinico prostovoljcev, ki bodo v zahvalo dobili članstvo v Knjižnici REČI. Če bi nam radi pomagali pri oživljanju javnih klopi, se lahko pofočkate na info@knjiznicareci.si.

Na Masarykovi cesti v Ljubljani, poleg Tomanovega parka, miruje zastalo gradbišče. Javno podjetje Snaga in Mestna občina Ljubljana sta nas povabila, da del gradbišča uredimo v eksperimentalni prostor za začasno rabo in ga ponudimo različnim organizacijam in posameznikom za izvajanje aktivnosti. Teren bo ponujal nove možnosti za učenje, druženje, spoznavanje in igro.

Pri programu in prenovi trenutno sodelujemo z ateljejem UAUU, društvom GOR in Waldorfsko šolo.

Teren bo kmalu urejen in pripravljen na to, da odpre svoja vrata. Če ste sami ali v skupini, organizirani ali ne, in veste, da potrebujete zunanji prostor za svojo aktivnost, eksperimentiranje, grajenje in preizkušanje novih idej, nam pišite na naš naslov. Sestavljamo namreč skupnost uporabnikov, ki si bodo delili prostor in skrbeli zanj.

Teren se bo spomladi 2018 odprl za javnost z otvoritvenim dogodkom, za več informacij pa spremljajte našo spletno stran.

Študijo primera “Lived Baukultur in Slovenia: The Baukultur of small public space” si lahko ogledate tukaj.

Če ste se vedno spraševali, kje začeti, kaj početi, koga vključiti in kako zaključiti, da bi izboljšali svoje mesto, si lahko pomagate z našim Vodičem za izvedbo testnih projektov. Vodič je nastal na podlagi izkušnej, uspehov in spodrsljajev, ki smo jih izkusili med našim delom v Idriji, v Savskem naselju in v Parku Tabor. PDF verzijo najdete tukaj, tiskano verzijo pa pošljemo po pošti ali pa predamo osebno, če nam na Rimsko 22 prinesete piškote.

Pri prevajanju misli na papir sta nam pomagala IPoP – Inštitut za politike prostora in ilustratorka Maša P. Žmitek. Projekt Trajnostna urbana regeneracija je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor.

Mestni vizionar je družabna igra za grajenje vizij o javnem prostoru. Po dveh mesecih testiranj in prilagajanj originalne igre je prva družabna igra, ki smo se jo lotili, zdaj natisnjena in v škatlah čaka na 50 navdušencev, ki jo bodo testirali. Za vse ostale smo igro pripravili v domačim tiskalnikom prijaznem formatu print&play. Igro lahko natisnete in igrate doma ali kjerkoli drugje po svetu 🙂

Hkrati smo za vse, ki se želijo v igro bolj poglobiti in jo uporabiti pri prihodnjem delu, pripravili kratko poročilo, v katerem smo opisali naše izkušnje s testiranjem igre in povzeli njene prednosti, potencialne slabosti in njeno uporabnost kot orodje za vključevanje prebivalcev v razmislek o javnem prostoru.

Želimo vam uspešno snovanje vizij!

Letos so se prostoRož, IPoP – Inštitut za politike prostora in Bienale oblikovanja (BIO 25) podali na teren. Naši projekti so nastajali izven Ljubljane, v malih slovenskih mestih in na podeželju.

Kako se lahko majhna mesta spopadejo s temi izzivi in postanejo velika v kakovosti življenja, ki jo nudijo svojim prebivalcem? O tem se bomo na skupni zaključni konferenci pogovarjali s strokovnjaki na področju urbanega razvoja ter lokalnimi partnerji projektov Trajnostna urbana regeneracija in 25. Bienala oblikovanja.

Konferenca bo potekala v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v torek, 24.10., med 17. in 20. uro. Podroben program konference se nahaja tukaj. Veseli bomo, če se nam pridružite!

V aprilu smo na OŠ Poljane in OŠ Dob skupaj s partnerji izvedli dve delavnici,  na katerih smo skupaj s starši in učitelji iskali rešitve za varnejše šolske poti in se pogovarjali, kako po načelih trajnostne mobilnosti urediti prihode v obe osnovni šoli.

Odvisnost od osebnega avtomobilskega prometa ob onesnaženju zraka in veliki porabi energije povzroča tudi prekomerno porabo prostora za prometne površine in vrsto posrednih problemov in družbenih stroškov, ki izhajajo iz tega. Projekt Trajnostna mobilnost v šoli to problematiko naslavlja prek občin, šol, šolskega osebja, staršev ter seveda otrok.

V okviru projekta Trajnostna urbana regeneracija smo novembra z razpisom iskali slovensko mesto, ki se sooča z zastarelim in neurejenim urbanim prostorom, ki bi mu lahko skupaj z Inštitutom za politike prostora pomagali z našo intervencijo. Na razpis se je prijavilo osem mest. Med odličnimi prijavami smo kot najbolj primerno mesto izbrali Idrijo. Mesto s približno 8.000 prebivalci, kompleksno topografijo in številnimi objekti kulturne dediščine predstavlja poseben izziv za urbano regeneracijo.

Januarja smo zabeležili 2. obletnico delovanja Knjižnice REČI. Čeprav je imela Knjižnica lansko leto nekoliko manj članov, so si ti izposodili skoraj dvakrat toliko predmetov kot leto pred tem. Uvedli smo možnost izposoje brez članstva in tako poenostavili in spodbudili izposojo za vse občasne uporabnike Knjižnice. Skozi celo leto se je pridno polnil tudi program Doma skupnosti, ki se je v poletnem času pogosto premaknil na prenovljeno dvorišče. Vabimo vas k ogledu našega letnega poročila, kjer smo strnili vse glavne utrinke drugega leta delovanja.

Analogno:

1. Prenesi zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacijo prek povezave
http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Letna_odmera_dohodnine/Obrazci/Zahteva_za_donacije_dec2014.pdf.
2. Vnesi svoje podatke.
3. Vnesi naše podatke: naziv uporavičenca: Kulturno društvo prostoRož, davčna številka: 17371554.
4. Če želiš, vnesi še imena in davčne številke drugih organizacij in društev, ki jim želiš nameniti del dohodnine.
5. V stolpcu “odstotek” določi, kakšen del donacije bo namenjen posamezni organizaciji.
Posameznemu upravičencu lahko nameniš 0,5%; 0,4%; 0,3%; 0,2% ali 0,1% dohodnine. Seštevek vseh donacij ne sme presegati 0,5% dohodnine.
6. Obrazec natisni in pošlji na pristojni davčni urad najkasneje do 31. decembra 2016.

V Parizu smo s konferenco v slovitem Pantheonu v Parizu zaključili mednarodni projekt Artizen

Pariz 16. – 18. november 2016

S partnerji iz Barcelone (Idensitat ID), Cluja (Fundatia Altart) Kotorja (Expeditio) in Pariza (Dedale) smo vsak v svojem lokalnem okolju dve leti preizkušali vpliv lokalnih pobud na razvoj mesta. Artizen, ki je bil financiran iz programa Ustvarjalna Evropa, nam je v Ljubljani omogočil delovanje na področju urbane prenove v Savskem naselju ter izvedbo raziskave Javne površine v soseskah.

Letos oktobra, v času Meseca prostora, izvedli pet delovnih posvetov o javnih površinah v petih slovenskih mestih.

Na naše vabilo so se odzvali Nova Gorica, Celje, Kočevje, Krško in Kranj. Na posvetih so sodelovali predstavniki različnih mestnih oddelkov, vzdrževalskih javnih služb, ponekod pa tudi predstavniki lokalnih nevladnih organizacij in civilne družbe. Posveti so trajali dve uri in so se zaključili z naborom aktivnosti, ki bodo pripomogle k izboljšanju javnega prostora v obravnavanem mestu.

Vsako od mest, v katerih smo izvedli posvet, ima svoje specifike. Kljub temu je možno identificirati sedem izzivov, s katerimi se morajo spopasti vsa mesta.

Kranj, 18. oktober, 10:00 – 17:00

Dogodek v okviru Meseca prostora v Kranju – Krojeni prostori Kranja

Večina mestnih občin v Sloveniji se trenutno ukvarja s prenovo urbanih območij. Veča se tudi število nevladnih organizacij in lokalnih pobud, ki so aktivne na področju prostora. Pri tem se odločevalci, predstavniki nevladnih organizacij in nenazadnje občani soočajo s pomembnimi vprašanji.

Začenjamo s projektom Trajnostna urbana regeneracija, v okviru katerega bomo z izbrano slovensko občino v enem letu sodelovanja na terenu izvedli projekt prebivalcem in okolju prijazne prenove izbranega dela mesta.

Za občine: prijave na projekt so odprte! Prijavite se lahko do 20. novembra z izpolnjenim vprašalnikom, ki ga najdete na: https://urbanaregeneracija.typeform.com/to/AmxFz9.

*Rok za prijave smo zaradi tehničnih težav s spletno stranjo podaljšali do 23. novembra!*

Akcija v okviru Meseca prostora 2016 : “Spreminjajmo mesta, ne podnebja!”

V okviru letošnjega Meseca prostora organiziramo serijo delovnih posvetov v petih izbranih mestih po Sloveniji. Posveti temeljijo na raziskavi Javne površine v soseskah, ki smo jo opravili v lanskem letu.