V januarju 2020 bomo ponovno oživljali idrijske rudarske hiše! V Občini Idrija so zaščiteni številni objekti, ki pričajo o bogati idrijski stanovanjski dediščini. V različnem stanju pa je v Idriji še 100 rudarskih hiš in več kot 10 prhavzov. Naseljeni objekti so bili v preteklosti zaradi novih življenjskih potreb predelani in dograjeni, s tem pa žal izginja nesnovna dediščina kot je stavbarstvo, zeliščarstvo, prehrana, jezik, narečje, literarna ustvarjalnost…

4 dokumentarni filmi
4 projekcije v objektih, ki nikoli niso bili kino
4 debate, ki globalne urbane teme postavijo v lokalni kontekst

Prebivalci Vodnikove ulice so že nekaj časa iz svojih blokov motrili gozdno jaso, ki so si jo sedaj uredili v družabni kotiček za igro, zabavo in počitek v naravi.

Gimnazija Šiška ima novo plažo z ležalniki, visečimi mrežami, dodatnimi drevesi in blazinami, sešitimi iz odpadnih cerad.

Sanja Daljavec in Lea Denša sta za #zunaj našli prostor, za katerega prostoRož ni vedel. Tako sedaj izgleda po njuni intervenciji.

V Krakovem sosedje že dobrih 10 let skrbijo za mali zeleni prostorček sredi naselja. Od zdaj naprej na njem stoji oreh, ki bo dajal senco tej in prihodnjim generacijam Krakovčanov.

Na zelenici med bloki na Vrtači ni otroškega igrišča. Od zdaj naprej si ga lahko otroci pripeljejo kar sami!

​ V Zgornji Šiški je kino na prostem uspel kljub temu, da je deževalo. Gledalci so s klopi, stolov in iz lastnih balkonov gledali filme, arhivske posnetke in  intervjuje, ki so sestavljali zgodbo o njihovi lastni soseski.

Prebivalci Prijateljeve ulice so se na Zunaj prijavili zato, da 1) uredijo okolico blokov, 2) zgladijo spore, ki so nastali med prenovo fasade. Pravijo, da jim je uspelo oboje!

Tretja akcija Zunaj je za nami! Zagrizeni ljubitelji in ljubiteljice kolesarjenja so si v Zadobrovi naredili nov gozdni pumptrack. Pravijo, da vsakodnevna gneča na novem pumptracku dokazuje, da je takih in podobnih površin v soseski premalo.

Pri vsakem projektu, pa naj to bo velik ali majhen, se vedno znova znajdemo pred vprašanjem, kako vanj čim bolj vključiti lokalno skupnost.

Druga akcija Zunaj je pod streho! Skupina ustvarjalcev Tobiro, ki ima vhod v pisarno v podhodu Tobačna, ga je uredila v prijeten kotiček za druženje. Z akcijo so opozorili tudi na to, da podhod ni namenjen pakiranju avtomobilov. V sredo, 10. 7. 2019, pripravljajo tudi slavnostno otvoritev podhoda. Vabljeni!

Pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska raznovrstnost so ključni okoljski izzivi sodobnih mest. Skupaj s pomanjkanjem odprtih zelenih površin ti problemi najbolj vplivajo na zdravje in kakovost življenja v mestih. V gosto pozidanih območjih ni več prostora za nove zelene površine, ki bi blažile negativne okoljske učinke, zato je nujno potrebna ozelenitev obstoječih struktur. Stavbe z ravnimi strehami so lahko odgovor.

Naš začasni Eksperimentalni prostor Teren ima novo pridobitev – veternice! Narejene so iz predelanih dežnikov, ki so včasih krasili Trubarjevo ulico. Na drugem začasnem prostoru, Livada LAB, pa smo testirali zmaje iz lesenih palic in odpadnih vrečk za smeti.

Prva akcija Zunaj je že zaključena! Predzadnji junijski vikend so prebivalci in prebivalke Zadobrove uredili gozdiček, kjer poteka ena od glavnih poti do OŠ Zadobrova.

Projekt Urbex, kjer sodelujemo z Zavodom Bob, se počasi zaključuje. Tekom projekta smo dvakrat obiskali Palermo in spoznavali metode urbanega raziskovanja z mladimi iz 4 evropskih držav. V Ljubljani smo na LivadaLAB izdelovali urbano pohištvo, veternice in zmaje iz odpadnega materiala. Projekt se bo zaključil prihodnji teden s pohodom z zmaji od Terena do Livade, kjer se bo na poti iskalo druge primerne lokacije, ki bi lahko postale novi prostori začasne rabe.

“Petnajst let in sto projektov kasneje nas še vedno zanima javni prostor ter vsi mogoči in nemogoči načini, na katere javni prostor soustvarjajo prebivalci mesta.”

Letos poleti se bodo na desetih različnih mestih v Ljubljani pojavile nove instalacije, zasaditve, pikniki, koloparki in začasne kino projekcije. Takšen je namreč nabor dejavnosti, ki se jih bodo lotile zmagovalne lokalne akcije projekta Zunaj. Vse akcije so prostovoljno zagnali prebivalci in prebivalke Ljubljane, mi pa jim bomo pri njihovem uresničevanju pomagali z nakupom materiala in strokovno pomočjo.

Spomladi 2004 so Ana, Maša in Alenka v atrij sredi stare Ljubljane obesile 30 posod z zlatimi ribicami.

15 let in 100 projektov kasneje nas še vedno zanima javni prostor ter vsi mogoči in nemogoči načini, na katerega javni prostor soustvarjajo prebivalci mesta. prostoRož je iz prostočasne dejavnosti treh prijateljic zrasel v osemčlanski studio, ki se profesionalno ukvarja s prostorčasno dejavnostjo raziskovanja, oživljanja in zaščite javnega prostora.

Podpiramo majhne lokalne akcije v Ljubljani

Kaj želiš letos početi v Ljubljani?

Imaš dobro idejo, ki jo lahko izvedeš pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želiš organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče?

Letos poleti bomo oživljali Gradbeno – zapuščene stavbe Gradbenega podjetja Bohinj na Triglavski ulici. Pri tem si želimo, da s svojo idejo sodelujete tudi vi.

Črnuški bajer bo letos končno prenovljen!

Vrsto let je bil bajer slabo vzdrževan in tako ni mogel zaživeti v svoji pravi podobi. Leta 2018 je prešel v last Mestne občine Ljubljana, ki se ga je odločila temeljito preurediti. K oblikovanju idejnih rešitev in pripravo projektov za izvedbo je MOL povabila nas.

Slovenske občine se pogosto soočajo z negativnimi odzivi javnosti, ko uvajajo inovativne ukrepe ali spreminjajo javni prostor in prometno ureditev s pristopi, ki jih v Sloveniji nismo vajeni. Zaradi negativnega odziva mnoge občine svoja prizadevanja tudi opustijo in se vrnejo k starim ureditvam. Zato bomo s projektom spodbujali urejanje javnega prostora, ki bo vključevalo tako predstavnike občine kot lokalne prebivalce.

Leta 1906 je prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl bohinjski predor, enega najpomembnejših predorov na trasi nove proge, ki je povezala Srednjo Evropo s Trstom. Proga je bila velika pridobitev za celo takratno monarhijo, Bohinjcem pa je odprla okno svet, ter jim po gospodarski katastrofi, ki jih je doletela, ko so pogorele fužine v Bohinjski Bistrici, odprla nove možnosti razvoja predvsem na turističnem področju. (Vir: bohinj.si)

Knjižnica REČI je januarja slavila že svoj četrti rojstni dan! Preko izposoj smo v štirih letih prisostvovali pri taborjenjih, iskanjih ključev z detektorjem kovin, piknikih, mizarskih podvigih in celo porokah. Lani smo tako točno 1141 dni po odprtju Knjižnice dočakali prvo izposojo poročne obleke. Čeprav je dolgo trajalo, smo jo skrbno čuvali in verjeli, da bo nekega dne razveselila pravo nevesto. Vseeno pa smo se v štirih letih naučili, kateri predmeti so primernejši za izposojo kot drugi.

Konec januarja se je del ekipe prostoRož mudil na srečanju partnerjev projekta Urbex v Palermu (Italija). Urbex je namenjen izmenjavi dobrih praks na področju dela z mladimi, kjer se kot glavno izobraževalno orodje uporablja različne participativne metodologije raziskovanja mest.

V oktobru smo začeli sodelovati v dveh večletnih evropskih projektih, ki se ukvarjata z raziskovanjem javnega prostora skozi udeležbo. V sodelovanju z nevladnimi organizacijami iz tujine vzpostavljamo izmenjavo izkušenj in razvoj orodij za mapiranje in raziskovanje urbanosti. Jeseni smo se že sestali v Berlinu in v Palermu s partnerji Bond of Union (Italija), Tesserae (Nemčija), Drambly’s (Španija), Mapping for change (Velika Britanija) in 4change (Portugalska).

4 dokumentarni filmi
4 projekcije v objektih, ki nikoli niso bili kino
4 debate, ki globalne urbane teme postavijo v lokalni kontekst

Področje urejanja prostora je bilo v nevladnem sektorju pri nas dolgo časa spregledano, tudi na področju financiranja.

Vabljeni na posvet Kako financirati nevladne organizacije na področju urejanja prostora?, ki ga v petek, 28.9., v Ljubljani prirejamo skupaj z Mrežo za prostor.

S tem izzivom se soočamo v novem projektu PIRH (Prenova idrijskih rudarskih hiš) — v sodelovanju z društvom Idrija 2020 in arhitekturnim studiom Kombinat ter ob podpori Eko sklada, ki aktivnosti financira. Pripravljamo analize stanovanjske dediščine v Idriji, predvsem idrijskih rudarskih hiš, ter iščemo načine, kako spodbuditi prenove.